SEMINAR NENASILNE
VERBALNE KOMUNIKACIJE

Se vam dogaja, da morate velikokrat povzdigniti glas in vas kljub temu bližnji ne razumejo?

Komuniciranje in izražanje je zelo pomembna socialna dejavnost ljudi, saj zbližuje ali oddaljuje dve živi bitji.

Seveda je to odvisno od načina, kako komuniciramo med seboj.

Ali se strinjate, da nas v šoli učili niso naučili, kako komunicirati?

Se mi je zdelo …

Kljub temu, da je besedno komuniciranje zares najbolj pogosta oblika komuniciranja in nas spremlja od trenutka, ko se rodimo, do trenutka, ko zapustimo svoje telo ….

… nas v šoli tega niso učili …

Seveda, popolnoma razumljivo je, da prihaja do trenj med otroki in starši, med partnerji, med sodelavci, vendar zaradi pomanjkanja znanja prihaja do grobega komuniciranja, ki prizadene vse nas, in teh dogodkov potem ne moremo pozabiti tudi mesece in leta.

Se strinjate, da ni vredno, da zaradi nepoznavanja veščin komunikacije prihaja do trajnih zamer, do razdrtih zakonov, do hudih prepirov s sestro, bratom, starši?

Me veseli!

Kaj pa lahko storimo, če nas ni nihče naučil srčne komunikacije?

Zaradi nasilne komunikacije se je prijateljica zatekla k drogam in seksu.

Stari prijatelj je razmišljal samo o seksu, alkoholu in dnevno pokadil 3 škatle cigaret.

Zakaj?

Prav ste ugotovili: Najbližji ju niso razumeli. Kadar so se videli, so po 10 minutah druženja vsi poznali njihovo zgodbo v radiju 100 metrov. Takšno življenje ni enostavno … In ne, niso krivi.

Na žalost, niso vedeli, kako rešiti težavo.

Na veliko srečo sem se zgodaj začel sam zelo izobraževati, ker sem imel podobne težave.

Partnerica me ni razumela. Velikokrat me je bolela glava. Bil sem popolnoma na tleh. Nisem vedel, kaj storiti. Zapadel sem v depresijo, težko depresijo.

Tisti kanček volje, ki je ostal v meni, mi je pravil, pojdi k zdravniku. In sem šel. Iskali so vzroke, zakaj me stalno boli glava. Verjetno že veste, da niso našli vzrokov. Izvid je sporočal, da sem popolnoma zdrav človek.

Imam srečo, da sem bil takrat dovolj pameten, da sem razmišljal s svojo glavo in vedel, da nisem popolnoma zdrav. Kljub mnenju zdravnikov.

Vzrok za težave se je seveda skrival v subtilnejših telesih (čustvenem in mentalnem).

Zato sem raziskoval, raziskoval in trpel. In končno je bil trud raziskovanja poplačan. Moja vztrajnost me je pripeljala tudi do dr. Rowana v London. Znanje, ki sem ga pridobil, me je vodilo naprej.

Imel sem več kot 600 individualnih seans terapije. Začel sem obiskovati triletno šolo za terapevte na Inštitutu transpersonalne psihologije v Ljubljani. Hodil sem tudi na druge seminarje po svetu. Med drugim sem spoznal tudi vodilnega celičnega biologa dr. Brucea H. Liptona.

Vložil sem ogromno energije in sredstev. Seveda sem poleg vsega tudi študiral medicino, ker me je pomoč ljudem zanimala že od malih nog. In danes lahko povem, da mi žal niti časa niti denarja, ki sem ju vložil v lastno zdravje in dvig nivoja zavedanja z znanjem, pridobljenem na seminarjih in delavnicah, in izkušnje na individualnih seansah psihoterapije.

Se vam to zdi smiselno?

Naj povem, da sem imel v življenju tudi težke preizkušnje.

Obstaja okoliščina, ki mi je skorajda onemogočila, da bi danes lahko opravljal svoje delo.

Ker sem bil zelo aktiven in sem rešitve problemov iskal tudi na drugih področjih, ne samo v alopatski medicini, so se nekega dne na fakulteti obrnili proti meni. Ravno sem pripravljal seminar osebne in duhovne rasti.

Skupina študentov, ki je bila zaverovana samo v svoj prav in so delovali samo iz mentala/uma/glave ter pozabljali na srce, me je prijavila dekanu.

Zaradi tega sem se moral zagovarjati pred dekanom in celotnim tridesetglavim učiteljskim zborom Medicinske fakultete v Ljubljani. Želeli so mi prepovedati, da bi opravljal zadnje tri izpite in torej ne bi mogel postati zdravnik.

Kaj pravite? Sem imel težko nalogo?

Drznil sem si govoriti resnico o celostnem načinu zdravljenja, ki je danes že dokazana z moderno znanostjo, a kljub temu so me želeli izključiti iz sistema.

Marsičesa seveda še ne vemo in ne znamo dokazati, kar pa ne pomeni, da to ne obstaja. Nič za to, moral sem iti skozi te izkušnje, ki so danes zame vredne diamantov.

Že takrat sem vedel, da se vse dogaja z dobrim razlogom. Da preizkusim svoje znanje.

Ker sem pridobil izkušnje nenasilne komunikacije, sem že takrat (od tega je že več kot desetletje) to veščino znal izkoristiti v svoj in njihov prid. Vsi smo se nekaj naučili. Meni pa so dovolili opravljati izpite.

Ko sem spoznal principe in tehnike nenasilne verbalne komunikacije, se mi je odprl čisto nov svet. Svet, ki ga dotlej nisem poznal.

Naučil sem se prepoznati svoje potrebe, kaj si zares globoko v sebi želim, in to ločiti od strategij (orodij), ki bi mi lahko (ali pa tudi ne) te potrebe zadovoljile.

Obstaja seveda več različnih strategij za zadovoljitev ene same temeljne človeške potrebe.

Potrebo po spoštovanju lahko na primer zadovoljimo z zaničevanjem drugih. Popolnoma zgrešena strategija!

Potrebo po spoštovanju lahko pridobimo tudi z »uglednim« delom ali pa z nakupom oblačil ugledne znamke.

Razumete, o čem govorim?

To so strategije, ki jih večina ljudi uporablja, da bi bili spoštovani, pogosto zato, ker tega ne najdejo v Sebi.

Ko v Sebi najdeš vse, se spoštuješ takega, kot si in strategije niso več potrebne.

KO NAJDEŠ VSE V SEBI, NE POTREBUJEŠ VEČ STRATEGIJ OZ. ORODIJ ZA ZADOVOLJEVANJE SVOJIH POTREB. IN TO JE ŽE DOKONČNA OSVOBODITEV.

Dr. Marshall Rosenberg, avtor metode nenasilne verbalne komunikacije, je sam razmišljal o tem, kaj je tisto, kar povzroči, da ljudje ostanemo v stiku s svojo pravo sočutno naravo, oz. kaj je tisto, kar povzroči, da se nekako ločimo od svoje prave sočutne narave in postanemo NASILNI.

Vzroke za to bomo spoznali na seminarju Nenasilna verbalna komunikacija.